konzórcij -a (ọ́) 

  1. 1. v kapitalistični ekonomiki začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista
  2. 2. začasno združenje gospodarskih organizacij za dosego določenega cilja: podjetja so organizirala konzorcij / gradbeni konzorcij
    ♦ 
    gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek