• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

korelatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. medsebojno odvisen, soodvisen: korelativni pojavi / predmeta sta v korelativnem odnosu
♦ filoz. korelativni pojmi soodnosni pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek