1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin:v zemlji ima koreniko; iz korenike so pognale številne korenine; korenika praproti, preslice
2. ekspr., redko osnova, temelj:njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik // začetek, izvor:njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih
3. ekspr. krepek, trden človek:je prava kmečka korenika ● ekspr., redko iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
Dostopnost