• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

korepetítor -ja m (ȋ) 

  1. 1. muz. kdor vadi, pripravlja za nastop soliste, zbor, orkester: dolgo je bil korepetitor pri baletu; zaposlen je kot korepetitor v operi
  2. 2. nekdaj kdor ponavlja s kom učno snov: preživljal se je kot inštruktor in korepetitor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek