• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

koróna -e ž (ọ̑) 

  1. 1. muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze: napisati korono nad noto
  2. 2. astr. plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor: kromosfera in korona



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek