kós prisl. (ọ̑) nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos
● ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti
Dostopnost
Dostopnost