koščíca -e ž (í) 

  1. 1. manjšalnica od kost: ptič ima drobne koščice / ribja koščica se mu je zataknila v grlu
  2. 2. osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu: breskova, slivova koščica / sadne koščice
  3. 3. nar. prekmursko bučno seme: nepozabni so bili zimski večeri z luščenjem koščic
    ● 
    ekspr. njeni prsti so same koščice so zelo suhi; ekspr. rad bi mu koščice potipal, pretresel rad bi ga zelo pretepel
    ♦ 
    anat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; bot. koščica močvirska ali vodna rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Sium



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek