1. kozji samec:kozel se pase; ovni in kozli; smrdi kot kozel zelo, močno
2. slabš. neumen, neresen človek:kaj bi s tem kozlom; kozel neumni // objesten, pohoten moški:stari kozel ji ne da miru
3. sprednji, dvignjeni sedež na nekaterih vozovih, zlasti kočiji:sedeti na kozlu; kozel za kočijaža
4. redko lesena naprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza:desko položiti na kozla
5. žarg., rel. član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat:patri in kozli so že zbrani v kapeli ● ekspr. vzdihovali so nad napakami in iskali grešnega kozla osebo, ki bi jo obdolžili krivde zanje; pog., ekspr. streljati kozle delati velike napake, neumnosti ♦ agr. kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza
Dostopnost