• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krájen -jna -o prid. (ȃ) 

  1. 1. ki je na kraju, robu: krajna ploskev / zadel ga je s krajnim koncem avtomobila
  2. 2. star. krajeven: pogovarjali so se o krajnih razmerah / krajna imena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek