krájevec -vca (ánav. mn. 

  1. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci
  2. 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek