1. nav. mn. zadnja okončina pri žabi:skrčiti, iztegniti krake / ocvrti žabji kraki // slabš. noga, navadno dolga:komaj je stlačil svoje krake pod mizo
2. del kakega razvejenega objekta, navadno stranski:ta cesta ima več krakov; zgradili so še zadnji krak naftovoda; krak železnice
3. navadno s prilastkom kar je podobno kraku:krak sidra, šestila; krak vetrnice / žerjav s premičnimi kraki / krak križa / krak gradu krilo ♦ geom. krak kota eden od dveh poltrakov, ki oblikujeta kot; krak trikotnika vsaka od stranic, ki ležita nasproti enakima kotoma v trikotniku; vet. krak kostna izrastlina na notranji strani skočnega sklepa