krasnoslóviti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi
  2. 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek