krátiti -im nedov., tudi kratíte; tudi kratíla (á ā)
1. z dajalnikom povzročati, delati, da ima kdo česa manj:kratili so mu osnovne pravice; prostosti, svobode mu ne kratimo; kratiti komu dolžno spoštovanje; teh ugodnosti si ne bom dovolil kratiti / ne krati mi veselja / z vpitjem mu je kratil jutranji mir, počitek; pojdi in ne krati mi spanja // star. braniti, preprečevati:vedno mu je kratila pijačo; nihče mi tega ne more kratiti
2. star., z dajalnikom povzročati, da kaj po občutku hitreje, prijetneje mine; krajšati:z veselim pripovedovanjem ji je kratil zimske večere ●star. s petjem si krati čas se zabava, odganja občutek praznote
3. zastar. delati kaj (bolj) kratko; skrajševati, krajšati:kratiti obleko / dan se že krati