• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kratkožív -a -o prid. (ȋ í) 

  1. 1. knjiž. ki malo časa živi: kratkožive rastline / ekspr. nove ideje so bile zelo kratkožive
  2. 2. fiz. ki hitro radioaktivno razpada: kratkoživi izotopi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek