kŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) 

  1. 1. lahno udariti s prsti, navadno za svarilo: močno ga je krcnil po nosu / krcnila je po sveči in jo ugasnila // ekspr. kratko, močno udariti: krcnil ga je po roki
  2. 2. ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti: dobro si ga krcnil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek