krégati -am nedov. (ẹ̑) pog. opominjati, oštevati: če je jokal, ga je kregal; mati jo je večkrat kregala; kregati učenca zaradi malomarnosti; glasno ga je kregal / za vsako stvar me krega

krégati se 

  1. 1. prepirati se, prerekati se: kregali so se za nepomembne reči; še vedno se krega z dekletom; kar naprej sta se kregala
  2. 2. redko jeziti se, hudovati se: vedno se krega nanj
    ● 
    otr., v krščanskem okolju bogec se krega grmi; ekspr. ptiči se kregajo glasno čivkajo, pojejo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek