kréhniti -em tudi krêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇekspr. 

  1. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil
  2. 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek