• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krepóstnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. nav. ekspr., v krščanskem okolju kreposten človek: ni krepostnik, ki bi dal življenje za svoje prepričanje
  2. 2. nav. iron. pošten, neoporečen človek: zgražanje sodobnih krepostnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek