krêsniti -em, tudi kresníti in krésniti -em dov. (é ȇ; ī ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega: rezilo kresne ob kamen / sunkovito je kresnil z vžigalico po škatlici // pog., ekspr. udariti: s puškinim kopitom ga je kresnil po glavi; molči, ali pa te kresnem
  2. 2. pog., ekspr., v zvezi z jo začeti hoditi: kresnil jo je kar po bližnjici
    ● 
    žarg., lov. na lovu je kresnil petelina ustrelil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek