kríliti -im nedov. (í ī) s končinami delati gibe sem in tja, navadno neusklajeno: petelin je krilil s perutmi in pel; kriliti z nogami, rokami / otrok je brcal in krilil / ekspr. hodil je po vrvi in krilil z rokami lovil ravnotežje; pren., knjiž. bor krili v vetru
krilèč -éča -e: grozil mu je, krileč s pištolo