• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krivíčnik -a m (ȋ) knjiž. krivičen človek: bil je skopuh in krivičnik / pravičniki in krivičniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek