kŕmiti-im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 

  1. 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo
  2. 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo

kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek