krógličen -čna -o prid. (ọ̑) ki ima obliko krogle, kroglice: fotelj s krogličnimi kolesi
 
strojn. kroglični mlin mlin na krogle; teh. kroglični ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek