• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

krohotáč -a m (á) ekspr. kdor se zelo glasno smeje: najglasnejši krohotač / bil je znan kot zabavljač in krohotač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek