1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti:nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona // navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu:na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor
2. ekspr. vladar, dvor:v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone // vladarski naslov:senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono
3. ekspr. monarhija, kraljevina:ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona
4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa:to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega
5. krošnja:košata krona; krona cvetoče lipe
6. denarna enota nekaterih držav:šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona ● pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človek ♦ lov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona