1. povzročati bolečine:trpljenje ga krotoviči; brezoseb. krotoviči ga v želodcu
2. s širokim pomenskim obsegom vznemirjati, mučiti:ne vem, kaj ga krotoviči; to dejstvo mu krotoviči možgane / dolgo so ga krotovičili
3. dajati čemu drugačno obliko, kot jo ima navadno:ohlapnost izraza krotoviči osnovno misel teksta / na vse načine je krotovičil dejstva
krotovíčiti se dobivati nenavadno, nepravilno obliko:listje se krotoviči in suši // krčevito se zvijati:krotovičiti se od bolečine / med praprotjo se je krotovičila kača zvijajoče se premikala ● ekspr. nekaj časa se je krotovičil, potem je pa priznal se upiral, branil ♦ tekst. nit, preja se krotoviči zaradi premočnega, nepravilnega vitja se oblikuje v vozlom podobne tvorbe
Dostopnost