krvávec -vca (ȃ) 

  1. 1. ekspr., redko rabelj, krvnik: biriči in krvavci // krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec
  2. 2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
    ● 
    slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
    ♦ 
    bot. šentjanževka; min. hematit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek