• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kvár -a m (ȃ) 

  1. 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom
  2. 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek