• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kvéder -dra m (ẹ́) nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek