lagôten -tna -o prid., lagôtnejši (óknjiž. 

  1. 1. lagoden, udoben: lagotno življenje
  2. 2. lahkoten, živahen: stopal je z lagotnimi koraki

lagôtno prisl.: lagotno je tekla po stezi; lagotno se zlekniti po travi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek