láhen -hna -o stil. -ó prid. (á) 

  1. 1. ki dosega majhno stopnjo
    1. a) glede na učinek, posledico: lahen dež, veter / imeti lahen spanec rahel
    2. b) glede na čutno zaznavnost: telo mu je spreletel lahen drget; pozdraviti z lahnim poklonom; lahen smehljaj; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
  2. 2. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahen dir / stopati z lahnimi koraki
  3. 3. nav. ekspr. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek: po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica

láhno prisl.: lahno potrkati; lahno zamahniti z roko; lahno se je zasmejal; lahno brneči zvon; lahno skodrani lasje; prim. nalahno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek