lahkokríl -a -o prid. (ȋ īknjiž. 

  1. 1. ki hitro, lahkotno leta: lahkokrila ptica / ekspr. lahkokrile deklice
  2. 2. ekspr. lahkoten, sproščen: njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek