1. lastnost, značilnost lahkega:lahkota prvih uspehov ga je uspavala; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji gibčnost, prožnost // obšel ga je občutek lahkote
2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkotoizraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora:z lahkoto je nosil vreče; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek