lahkoúmen -mna -o prid. (ú ū) 

  1. 1. star. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln: ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede
  2. 2. knjiž., redko bister, (duševno) prožen: to je lahkoumen človek
  3. 3. zastar. lahko razumljiv: njegove pesmi so lahkoumne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek