lájavec -vca (ā) 

  1. 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
  2. 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek