lájta -e ž (ȃ) 

  1. 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto
  2. 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek