1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti:priznanje mu je laskalo; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev
2. preh., knjiž., redko nežno, prijazno ravnati s kom:Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev - J. Vidmar)
láskati se tudi láskati navadno z dajalnikomizražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost:laskati se dekletu, predstojniku; prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja / redko mnogi so se ji laskali, da je lepa so ji laskali // politični govornik se je laskal množici / kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju: »vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate«; pojdi, pojdi, ti se laskaš
láskati si knjiž.biti zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa:povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica; laskam si, da me ljudje spoštujejo ●knjiž. ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč ne da bi se hvalil
Dostopnost