• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

láščec -a tudi laščèc -à [čəc] m (ā; ə̏ ȁ) star. klop m: izdreti laščeca iz noge; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek