• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

léčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) star. zdraviti: lečiti bolnika; dolgo se je lečil v bolnišnici / lečiti jetiko, rano / lečiti rane, ki jih je povzročila vojna

lečèč -éča -e: med. pacient je predložil napotnico lečečega zdravnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek