• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

legáto prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja vezano: igrati legato

legáto -a m izvajanje tonov brez prekinitve med njimi: izrazno lep in poln legato



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek