• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lekárnar -ja m (ȃ) 

  1. 1. v nekaterih deželah lastnik lekarne: sin lekarnarja v podeželskem mestu
  2. 2. redko farmacevt: študirati za lekarnarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek