lenív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben: vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
  2. 2. ekspr. ki se počasi premika: leniva reka
     
    med. lenivo črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenívo prisl.: lenivo sloneti na ležalniku; megle se lenivo vlačijo po dolini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek