• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

lepočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek