lepopísje -a (ȋ) 

  1. 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje
  2. 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek