• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

léšnikar -ja m (ẹ́) zool. 

  1. 1. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt: krek, krek, hrešči lešnikar
  2. 2. hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek