letovíščar -ja (ȋ) kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču: oddajati sobe letoviščarjem; prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek