• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

likvidátor -ja m (ȃ) 

  1. 1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin
  2. 2. jur. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja
  3. 3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja
  4. 4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov
    ♦     polit. pristaš likvidatorstva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek