líven -vna -o prid. (īmetal. 

  1. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
  2. 2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek