1. nav. ekspr. ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim:postala je njegova ljubica; njen mož ima ljubico; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. star. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta; dekle:njegova ljubica se je omožila; fant ima že ljubico; priti k ljubici pod okno; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka:to je naša najmlajša, naša ljubica; pren. Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče (F. Prešeren) // ekspr. ljubljena ženska:naša ljubica je zbolela / kot nagovor kje si bila, ljubica // ekspr. kar je komu ljubo, drago sploh:lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice ● knjiž., redko ljubica vijolica
Dostopnost