1. s prilastkom kdor uživa posebno naklonjenost koga:najmlajši sin je očetov ljubljenec; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet; biti ljubljenec vse družine; ta igralec je ljubljenec občinstva
2. ekspr. ljubljen človek:ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar. dekle je ponosno na svojega ljubljenca fanta // kar je komu ljubo, drago sploh:otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence
Dostopnost